Seje Odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino, ki je v prostorih DZ potekala včeraj, 12. septembra, od 17. ure naprej, so se kot vabljeni pod prvo točko dnevnega reda (Avtonomija raziskovalnega dela, stabilno in transparentno financiranje raziskovalnega dela) udeležili naslednji člani Organizacijskega odbora (v nadaljevanju OO) Shoda za znanost: Aleš Vaupotič (Univerza v Novi Gorici), Sabina Autor (Pedagoški inštitut), Ana Rotter (Nacionalni inštitut za biologijo), Jana Šimenc (ZRC SAZU), Muharem Husić (Kemijski inštitut), Gregor Majdič (Veterinarska fakulteta / Univerza v Ljubljani) in Jože Pungerčar (Institut Jožef Stefan) kot uvodničar.
Predstavili so svoje zahteve, ki so javnosti znane že od Shoda za znanost 19. aprila letos in s katerimi so junija in julija seznanjali tudi posamezne poslanske skupine: zvišanje sredstev, namenjenih znanosti v rebalansu proračuna za leto 2017 za 20 milijonov evrov, v letu 2018 za 40 milijonov evrov in v letu 2019 za toliko, kolikor še manjka do enega odstotka BDP, kar je njihov končni cilj; stalni datum javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov na ARRS enkrat na leto; ustanovitev kompetentnega telesa vlade RS za dogovarjanje o področju znanosti; čimprejšnje sprejetje novega zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti.
Čeprav so med predhodnimi pogovori s posameznimi člani poslanskih skupin prav vse podprle zahteve Shoda za znanost, pa je člane OO na seji neprijetno presenetil izid glasovanja, pri katerem sklepi o povišanju proračunskih sredstev za znanost za konkretne številke niso bili deležni podpore večine članov Odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Ti so se večinsko izrekli le za nezavezujoče, načelne sklepe – da se povišajo sredstva za znanost, vendar brez oprijemljivih in zavezujočih številk. Podporo občutnejšemu povišanju financiranja znanosti so izrazili le poslanec SD Janko Veber, poslanec Združene levice Luka Mesec in nepovezana poslanka Mirjam Bon Klanjšček. Poleg tega so poslanci izglasovali še sklepa, da si je potrebno prizadevati za stalen datum razpisov ARRS ter sprejeti nov zakon o raziskovalni in razvojni delavnosti, v katerem bi se upoštevali predlogi iz današnje razprave.
V razpravi med poslanci, ki je sledila uvodnim predstavitvam članov OO Shoda za znanost, so člane OO še bolj neprijetno presenetila mnenja nekaterih članov Odbora DZ, saj so bila v nasprotju z (načelno) podporo, ki so jim jo poslanci taistih strank izrekali med pogovori junija in julija. Poslanec madžarske narodnosti Laszlo Göncz in poslanec SMC Ivan Škodnik sta celo izrazila dvoma, da je povišanje financiranja znanosti izvedljivo in potrebno v predlaganem obsegu, in označila zahteve Shoda za znanost za nerealne, s pripombo, da imajo druga področja prednost. Člani OO Shoda za znanost si njunih pripomb ne morejo razlagati drugače, kot da dvomita o smotrnosti področja znanosti nasploh, kar označujejo kot skrb zbujajoče in enega od izrazov naraščajočega antiintelektualizma v družbi. Raziskovalce preseneča tudi stališče ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (ki ga je zastopal državni sekretar Tomaž Boh), ki je sicer izpričalo zavzemanje za dvig sredstev za znanost, a v precej manjši meri, kot bi bilo realno in upravičeno pričakovati od resornega ministrstva. Ministrstvo je še izrazilo skrb, če bi dobili dodatna sredstva še v letošnjem letu, da jih mogoče ne bi bilo moč ustrezno porabiti. Nakar so člani OO takoj predlagali enostavno rešitev – zvišanje cene raziskovalne ure (v njenem delu, ki se nanaša na pokrivanje stroškov blaga in storitev ter amortizacije), ki je zdaj izrazito prenizka.
Organizacijski odbor Shoda za znanost ob tem ugotavlja, da jih čaka še veliko dela in da s prizadevanji za uresničitev podanih zahtev ne bo odnehal, prav tako pa tudi ne z glasnejšim opozarjanjem na nezadostno in nestabilno financiranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti in druge sistemske nepravilnosti in birokratske ovire, povezane s področjem, ključnim za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj in preboj Slovenije.