Izr. prof. dr. Matjaž Kuntner, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), je v Poročilu o delu NIB za leto 2018 priobčil tudi tole razmišljanje o položaju znanosti v Sloveniji, ki je izjemno aktualno. Zato ga povzemamo v celoti:
Sodobna družba se sooča z velikanskimi težavami, med katerimi so globalne klimatske spremembe, drastični upad biodiverzitete, onesnaževanje okolja s plastiko in toksičnimi snovmi, prenaseljenost, nezadostna oskrba s pitno vodo, pretiran izlov morskih organizmov, pandemije neslutenih razsežnosti, nove bolezni, bioterorizem. Naša generacija se zaveda teh težav, za katere znanost ponuja konkretne, inovativne rešitve. Znanstveniki razvijamo modele, ki temeljijo na ogromnih količinah podatkov ter na osnovi pametnih algoritmov z verjetnostjo napovedo prihodnje vzorce in procese. Kot primere omenimo napovedi sprememb v atmosferi glede na trenutne izpuste toplogrednih plinov, porast oceanov v prihodnjih desetletjih glede na topljenje zalog ledu, takojšnje fiziološke in ekološke odzive organizmov na globalne spremembe, zmožnost dolgoročnega prilagajanja organizmov oziroma, bolje rečeno, vzorce njihovega izumiranja, stanje ekosistemov v prihodnjih desetletjih, širjenje patogenov v naravi in pristope k njihovemu nadzoru, delovanje organizmov na celični in molekularni ravni ter spremembe lastnosti organizmov z genskim urejanjem.
Rešitve za akutne in kronične probleme našega planeta in njegovih prebivalcev potrebujemo takoj. Danes razpolagamo z znanjem in tehnologijo, ki sta bila še ob prelomu tisočletja neslutena. Znanstveniki čutimo dolžnost, da svoje znanje in nove tehnologije uporabimo v zasledovanju odgovorov na temeljna vprašanja ter v iskanju rešitev za globalne težave. To je naše poslanstvo. Dolžnost civilizirane družbe pa je, da znanstvenikom prisluhne in sledi njihovim zamislim ter da pomaga iskati politično voljo za implementacijo predlaganih rešitev. Tu ni prostora za antiintelektualizem, za zanikanje problemov in za prelaganje odgovornosti na naslednje generacije.
Slovenija s svojimi težavami ni svetovna izjema niti v dobrem niti v slabem. Smo del globalnih problemov, ki jih moramo tako tudi reševati. Slovenska znanost je dobro mednarodno vpeta, potrebuje pa več stabilnosti doma, tako v smislu razumevanja njenega poslanstva kot tudi boljšega financiranja odličnih temeljnih in aplikativnih raziskav. Potrebujemo vrhunsko infrastrukturo, ki bi omogočala ustvarjanje kakovostnega znanja in njegovo prenašanje na naslednje generacije.
Sodelavke in sodelavci Nacionalnega inštituta za biologijo trdno verjamemo v ustvarjanje vrhunskega znanja, ki lahko človeku pomaga razumeti naravno ter antropogeno okolje v spreminjajočem se svetu. Sledimo svojim ciljem in viziji, ki smo jih v letu 2018 obnovili. Že danes razpolagamo z vodilnimi kadri in skupinami na mnogih naravoslovnih področjih ter medse vabimo nove. Uvajamo nove raziskovalne pristope v naravoslovnih znanostih, obenem pa trdno verjamemo v povezovanje naravoslovnih znanosti z družboslovjem in humanistiko. Namreč menimo, da so kompleksni problemi človeštva najbolje rešljivi interdisciplinarno.
V slovenskem znanstvenem prostoru se zavzemamo, ne samo deklarativno, za povezovanje in sinergije. Naše okolje je namreč premajhno in trenutno tudi preslabo financirano za odprto konkurenčnost med skupinami. Zato smo odprti za medinštitutsko in medsektorsko sodelovanje in skupna vlaganja v kadre in raziskovalno opremo ter skupno projektno delo. Sodelujemo v pedagoških procesih v vseh slovenskih visokošolskih ustanovah in soustvarjamo nove študijske programe. Smo mentorji študentom v Sloveniji in tujini. Tovrstne povezave bomo v prihodnosti še nadgradili.
V letu 2018 smo na Nacionalnem inštitutu za biologijo spet podelili nagrade Miroslava Zeia stanovskim kolegom. S svojo prisotnostjo sta nas počastila predstavnika države, predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan ter minister za izobraževanje in znanost dr. Jernej Pikalo, iskreno pa se zahvaljujem tudi vsem kolegicam in kolegom, ki ste s svojo prisotnostjo počastili inštitut ter nagrajence. Miroslav Zei je pustil neizbrisljiv pečat ne samo v slovenski znanosti, ampak tudi globalno. Zato nagrajenci NIB-a s ponosom nosijo plakete z njegovim imenom. Med nekdanjimi Zeievimi nagrajenci, če omenim zgolj tiste, nagrajene za življenjsko delo, so eminentni raziskovalci, profesorji Boris Sket, Alenka Malej, Jože Štirn, Andrej Čokl, Jadran Faganeli, Radovan Komel in moja predhodnica Tamara Lah Turnšek. Častni člani Nacionalnega inštituta za biologijo pa so profesorji Kazimir Tarman, Guy Van Den Eede, Ron van Noorden in Tom Turk. Mnogi mlajši kolegi so prav tako že bili počaščeni s plaketo Miroslava Zeia kot priznanjem za izjemne dosežke ali za izjemne doktorate. Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo na področju dejavnosti NIB-a smo v letu 2018 podelili profesorju Andreju Blejcu, nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke v zadnjih petih letih pa sta prejela Matjaž Hren in Klemen Zupančič iz podjetja BioSistemika, d. o. o. Nagrado Miroslava Zeia za izjemno doktorsko delo na področju dejavnosti NIB-a sta prejela Barbara Breznik in Matjaž Novak, poleg njiju pa so v obdobju od 1. oktobra 2017 do 30. septembra 2018 doktorirali še Alexandra Bogožalec Košir, José Manuel Gonçalves, Tjaša Lukan, Špela Alič, Barbara Debeljak in Mateja Vidic.
Poslanstvo Nacionalnega inštituta za biologijo je ustvarjanje novega znanja na področju bioloških znanosti za razumevanje življenjskih procesov, ohranjanje biološke raznovrstnosti in zdravega okolja, za doseganje večje kakovosti življenja ter podporo trajnostnemu razvoju. Za dosego svojih ciljev smo pripravljeni kadrovsko in intelektualno. Manjka nam samo še postavitev ustrezne infrastrukture v Ljubljani, s kakršno na Obali že razpolagamo. Prepričani smo, da bo ljubljanski del naše dejavnosti v naslednjih letih zaživel v obnovljeni zgradbi, v Biotehnološkem stičišču NIB. Le tako se bo NIB lahko uveljavil ne samo kot nacionalni, temveč tudi vodilni regionalni center bioloških znanosti.