Članice in člani Organizacijskega odbora Shoda za znanost so se danes, 20. novembra, v DZ srečali s poslansko skupino SDS, ki jo je predstavljal Žan Mahnič, predsednik po dveh letih delovanja ugotavljamo:
- da je v 21. stoletju znanost ena ključnih dejavnosti, ki zagotavlja razvoj in blagostanje;
- da je zmanjšanje nacionalnega financiranja mogoče nadoknaditi s prijavami na razpise EU zavajajoči mit;
- da je skrb za mlade strokovnjake kampanjska, nedomišljena in zato neiskrena.
- da ustanove (ARRS in MIZŠ), ki skrbijo za delitev denarja za raziskovanje, ne upoštevajo niti lastnih rokov in s skrajno zbirokratiziranimi postopki še dodatno izčrpavajo raziskovalke in raziskovalce.
Glede na to bi (vsaka) Vlada RS morala:
- nemudoma občutno povečati obseg sredstev za znanost na 1% DBP. Ohranjanje radikalno zmanjšanega deleža proračunskih sredstev (slabih 0,4 % DBP) za dejavnosti z največjim razvojnim potencialom je neodgovorno in nesprejemljivo;
- pospešeno začeti pripravljati novi zakon o raziskovalni dejavnosti in tako poskrbeti za stabilnejše, preglednejše in administrativno prijaznejše financiranje znanosti;
- upoštevati spoznanja strokovne javnosti, ki jo predstavljajo Sveta za znanost in tehnoogijo, KOsRIS, Rektorska konferenca in jih vključiti v pripravo Razvojne strategije Slovenije, ne pa preprosto posnemati izpete razvojne modele bruseljske administracije.
Sicer pa kaže izpostaviti:
- da potencial mladih strokovnjakov, ki morajo v tujino ni posledica hiperprodukcije raziskovalk in raziskovalcev, temveč pomanjkanje strategije zato, da bi ti lahko na najboljši način prispevali k gospodarskemu in družbenemu razvoju. V vsakem primeru ostaja vložek v njihovo izobraževanje velikokrat neizkoriščen;
- da se raziskovalk in raziskovalcev, ki ostajajo doma, prime stigma, da so nesposobni, ker še niso odšli v tujino;
- da bi morali več sredstev namenjati za temeljne oz. bazične raziskave;
- da znanosti ne smemo prepustiti neoliberalni miselnosti, ki v raziskavah vidi le še potencial za optimizacijo proizvodnje; v znanosti so nova odkritja ponavadi kolateralna škoda, nekaj, kar se neizogibno zgodi in je nemogoče v celoti načrtovati;
- da je popolno kvantificiranja raziskovalnim rezultatov neustrezno in na dolgi rok škodljivo.
Organizacijski odbor Shoda za znanost
(20. 11. 2018)