Kaj

Shod za znanost / March for Science (Oblikovanje: Tanja Radež)
Shod za znanost / March for Science (Oblikovanje: Tanja Radež)

SHOD ZA ZNANOST 2019

O ČEM MORAMO GOVORITI, KO GOVORIMO O ZNANOSTI V SLOVENIJI?

STARA ELEKTRARNA, SLOMŠKOVA ULICA 18, LJUBLJANA
SREDA, 24. APRILA 2019, OD 11. URE NAPREJ

Več o tem …

Aktualno

O čem (ne) razmišljamo, ko govorimo o znanosti?

Objavljamo besedilo, ki sta ga v zadnji številki Dnevnikove sobotne priloge Objektiv (17. avgusta 2019) objavila dr. Duška Knežević Hočevar in dr. Oto Luthar, oba ZRC SAZU.   Objektiv, 17. avgusta 2019 O čem (ne) razmišljamo, ko govorimo o znanosti?   Zakaj, zakaj, […] pesem je nikdar izpeta, v njej se kot nitka prepleta življenja …

Pismo predsedniku Vlade RS: “1 % za znanost, 100 % za razvoj!”

Spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije, g. Marjan Šarec! Aktualno stanje v slovenski znanosti predstavlja eno največjih razvojnih tveganj Slovenije. Z umestitvijo znanstvenega potenciala na dno lestvice vlaganj v raziskave tvegamo, da: bomo dokončno obveljali za rezervat srednje kvalificirane delovne sile, ostanemo zgolj sledilci, ne pa ustvarjalci razvojnih usmeritev, se zavestno odpovemo ustvarjalnemu potencialu, ki edini …

Odprto pismo Vladi, DZ, DS

Spoštovani gospod predsednik Vlade Republike Slovenije/Državnega zbora/Državnega sveta!

Raziskovalke in raziskovalci s slovenskih ustanov smo se odločili, da se bomo tudi mi s Shodom za znanost pridružili globalnemu pohodu za znanost, ki poteka pod nazivom March for Science. Poleg splošnega zavzemanja za avtonomijo znanosti opozarjamo na to, da se pogoji in okoliščine za raziskovalno delo na slovenskih raziskovalnih in univerzitetnih ustanovah vztrajno slabšajo. Zanemarjeni, okrnjeni ali močno podhranjeni so vsi vidiki raziskovanja: od pomlajevanja raziskovalnih skupin preko vlaganj v raziskovalno infrastrukturo do preživetja uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev.

Poleg zmanjšanega financiranja razvoj znanosti hromita tudi naraščajoči antiintelektualizem in zastarela zakonodaja.

Glede na to

od Vlade RS zahtevamo, da poveča obseg in izboljša način financiranja raziskovalne dejavnosti.

Do leta 2020 pričakujemo postopni dvig javnih proračunskih sredstev za raziskovalno dejavnost v javnem sektorju na 1 % bruto nacionalnega proizvoda.

Namesto postopnega prehoda na institucionalno financiranje, ki ga predvidevajo aktualna izhodišča MIZŠ, pričakujemo vzpostavitev rednega, predvidljivega in transparentnega načina stabilnega financiranja.

Od Vlade RS terjamo, da nemudoma omogoči usklajeno spremembo zakonodaje.

Namesto predstavljenih »zakonodajnih izhodišč« potrebujemo zakonodajo, ki bo omogočala, podpirala, spodbujala in ne le administrativno regulirala raziskovalno in inovacijsko dejavnost. Skupen ali ločen zakon ne sme ločevati med inštituti in univerzami.

Organizacijski odbor Shoda za znanost, sestavljen iz predstavnikov iz naslednjih ustanov po abecednem redu:

Geološki zavod Slovenije, Inštitut Jožef Stefan, Inštitut za narodnostna vprašanja, Inštitut za novejšo zgodovino, Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo, Pedagoški inštitut, Univerza v Ljubljani, Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalni center SAZU

Fotogalerija