Danes, 30. maja, ob 8.30 se je Organizacijski odbor Shoda za znanost (v nadaljevanju OO; v sestavi: Sabina Autor, Aleš Vaupotič, Jože Pungerčar, Nataša Zabukovec, Jana Šimenc, Marina Lukšič Hacin, Boštjan Nedoh, Janez Pirc, Ana Rotter, Oto Luthar) sestal s predsednikom DZ in predsednico Odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino.
Člani OO so jima predstavili težave, s katerimi se soočajo pri svojem znanstveno-raziskovalnem delu; od preobilice administrativnega dela, ki se zajeda v raziskovalno delo tako časovno kot finančno; do problematičnosti tematske razpršenosti in prekarizacije raziskovalnega dela; prenizko ovrednotene raziskovalne ure, stihijske tržne naravnanosti, nerednosti razpisov ARRS; odsotnosti stabilnega financiranja; zmanjševanja sredstev za znanost od osamosvojitve naprej, bega možganov … do tega, da nas po desni prehitevajo nekoč manj razvite države, ki so medtem ugotovile, da je družba znanja edina oblika sodobne družbe, na podlagi katere se lahko gradi prihodnost in razvoj držav.
Predsednik DZ dr. Milan Brglez je izpostavil, da razume položaj raziskovalcev ter da se strinja, da je ta nezavidljiv, sočasno pa je poudaril, da bi morali tudi na Slovenskem spoznati, da moramo svoje primerjalne prednosti graditi na znanju. To bi seveda morali odsevati tudi proračunski in drugi dokumenti, čemur pa – tudi zaradi preteklega neproduktivnega in nebrzdanega trošenja za napačne zadeve – nismo priče. Dr. Brglez je tudi poudaril, da je njegova želja, da bi pristojno ministrstvo še v tem mandatu pripravilo sodoben zakon o raziskovalni dejavnosti, ki ga ne samo znanstvena skupnost, ampak tudi država nedvomno potrebuje. Sočasno pa je poudaril, da se je treba zavedati, da kot predsednik Državnega zbora ne drži v rokah škarij in platna, lahko pa skuša ključne deležnike povezovati in zbližati. To bo naredil tudi v tem primeru, znotraj svojih pooblastil.
Dr. Brglez je še pojasnil, da so znanost in raziskave nadpolitične, kar pomeni, da bi tu moralo obstajati široko soglasje. Sam da se bo vseskozi trudil v smeri pridobivanja karseda največjega soglasja za prepotrebne investicije v to področje. S predsednico Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino sta tudi potrdila, da bi bilo morda smiselno o pomenu znanosti ozavestiti tudi širšo javnost, zato sta predlagala, da bi se v tem oziru sestal pristojni odbor DZ in opravil temeljito (apolitično, a stroškovno) razpravo o potrebah in prihodnosti slovenske znanosti in raziskovanja.
Po končanem sestanku se je OO ponovno zedinil glede prednostne liste svojih zahtev: zakonodaja o znanosti, zaveza ARRS k rednim razpisom, 40 milijonov evrov za zasilno rešitev in pokritje luknje.
Naslednje srečanje OO bo sredi junija na Kemijskem inštitutu.
