Poročilo o sestanku s predsednikom vlade

Včeraj, 24. julija, sta se dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, in dr. Gregor Majdič, prodekan Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani  v imenu Organizacijskega odbora Shoda za znanost udeležila sestanka s predsednikom Vlade RS, dr. Mirom Cerarjem in ministrico za izobraževanje, znanost in šport, dr. Majo Makovec Brenčič. Na sestanku so vladno stran zastopali še vladna predstavnica za medije, Tanja  Poličnik, vodja ministričinega kabineta Mitja Urbanc, vodja predsednikovega kabineta Gregor Krajc in predstavnica za medije iz MIZŠ, Tina Hrastnik.

Znanost so »zastopali« dr. Tadej Bajd, predsednik SAZU, dr. Stane Pejovnik, predsednik Inženirske akademije, predsednica Sveta za znanost in tehnologijo dr. Tamara Lah Turnšek, predsednica KOsRIS, dr. Sonja Novak Lukanovič, predsednik Rektorske konference, dr. Dragan Marušič, dr. Jadran Lenarčič , dr. Vito Turk in že omenjena dr. Luthar in dr. Majdič.

Predsednik se je v uvodnem delu zahvalil za udeležbo in naša prizadevanja razdelil na bolj oz. manj ustrezna. Bilo je slutiti, da je z manj ustreznimi mislil na Shod za znanost in akcije, ki so Shodu sledile, vključno s pisanjem e-sporočil na njegov naslov … Pri tem je treba poudariti, da so se kljub več kot dvesto prošnjam za srečanje z Organizacijskim odborom Shoda za znanost, ki so jih prejeli v kabinetu predsednika vlade, odločili, da bodo namesto raznorodnega članstva OO na sestanek povabili direktorje nekaj raziskovalnih ustanov …

Sledil je nastop  ministrice, ki je predstavila vladni predlog povečanja sredstev za znanost (vključno s plačevanjem članarin za CERN, Evropsko vesoljsko agencijo in podobno!!!):

2017 =   9 mio  evrov  dodatnih sredstev,
2018 = 20 mio evrov  dodatnih sredstev,
2019 = 20 mio evrov  dodatnih sredstev.

“Glede na predstavljeno sem v imenu OO Shoda za znanost lahko ugotovil, da predlagana sredstva dosegajo polovico naših zahtev in predlagal, da naj vlada že za naslednje leto, nato pa tudi vsa nadaljnja leta skuša vsaj fiksirati razpis za projekte ARRS,” je po srečanju poročal dr. Oto Luthar. Slednje sta predsednik vlade in ministrica vzela na znanje in videti je bilo, da se s predlogom strinjata.

“V zvezi z Zakonom o raziskovalni dejavnosti je ministrica najbolj vneto ugovarjala našim ugotovitvam v zvezi z nastajajočim zakonom, češ da delo na zakonu stoji zaradi neodzivnosti sfere, nismo pa dobili pojasnila, kdo točno to sfero sestavlja …”

Srečanje se je izteklo z obljubo predsednika vlade, da že v septembru skliče posvet, na katerega bi poleg zasedbe, podobne včerajšnji, povabil še predstavnice_ke ministrstva za gospodarstvo, finance in morda še koga … “Kot smo razumeli, naj bi na tem posvetu spregovorili tudi o tem, na kakšen način (v katere vire financiranja) naj bi šel dodatni proračunski denar, zato bo pomembno, da bi pri takšnih srečanjih sodelovali tudi predstavniki raziskovalcev. Vendar to ni bilo eksplicitno potrjeno, oziroma se o tem nismo dogovorili,” je povedal dr. Majdič.

Poročilo o delu Organizacijskega odbora Shoda za znanost

Organizacijski odbor Shoda za znanost je od 19. aprila, ko smo se v zavidanja vrednem številu zbrali na shodu v Ljubljani (ponovno se vam zahvaljujemo, da ste se odzvali na naše vabilo), opravil kar nekaj sestankov s predstavniki oblasti. Ločeno smo se sestali s predsednikom Državnega zbora in predstavniki vseh poslanskih skupin: SD, ZL, NSi, SDS, SMC, zadnje srečanje z Desus je potekalo pretekli petek, 23. junija.

Srečanja s predsednikom Državnega zbora, dr. Milanom Brglezom, se je udeležila tudi predsednica Odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino, dr. Mirjam Bon Klanjšček.

Vsi naši sogovornice in sogovorniki so podprili vse ključne zahteve Shoda za znanost: obseg in načina financiranja (1 % BDP iz javnoproračunskih sredstev do leta 2020); sprejem novega zakona o raziskovani dejavnosti; imenovanja kompetentne skupine predstavnikov Vlade RS, ki bi v sodelovanju s predstavniki Organizacijskega odbora izdelali strateška izhodišča za nadaljnji razvoj znanosti v Sloveniji.

Strinjali pa so se tudi z našim predlogom (ki je obenem predlog Sveta za znanost in tehnologijo), da se v jesenskem rebalansu proračuna postavka za raziskovalno delo poveča za 40 miljonov evrov in da se določi stalen datum vsakoletnega razpisa ARRS za projekte.

Podporo naj bi stranke formalizirale na dodatni (32.) seji Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, ki smo jo izposlovali za torek, 4. julija 2017. Naše zahteve so sestavni del točke, ki govori o avtonomiji raziskovalnega dela ter transparentnem in stabilnem financiranju raziskovalnega dela. Članice in člane odbora smo opremili z ustreznimi gradivi.

 

Lep pozdrav,

Organizacijski odbor Shoda za znanost

26. 6. 2017

Organizacijski odbor Shoda za znanost na sestanku s poslanskima skupinama NSi in SDS

V torek, 13. junija, so se predstavniki Organizacijskega odbora (OO) Shoda za znanost v Državnem zboru sestali s poslanci in poslankami poslanskih skupin NSi in SDS.

Ljudmila Novak (NSi) je uvodoma pripomnila, da je položaj v znanosti očitno res pereč, glede na visoko številko udeležencev sestanka iz vrst OO. V nadaljevanju srečanja je z zanimanjem prisluhnila predstavitvi in razlagam ter postavila tudi nekaj vprašanj. Med drugim jo je zanimalo, kaj OO meni o sodelovanju med podjetji in znanostjo, zakaj v ZDA industrija lahko financira razvoj znanosti in kako se znanstveniki v Sloveniji odločijo, kaj bodo raziskovali – ali obstaja kakšen načrt. Zavezala se je, da bo na seji DZ prihodnji teden postavila ustno ali pisno poslansko vprašanje ministrici Maji Makovec Brenčič, kako napreduje Zakon o raziskovalni in inovacijski dejavnosti.

Poslansko skupino SDS so zastopali Jelka Godec, Nada Brinovšek in Tomaž Lisec. Izrazili so strinjanje z zahtevami OO in povedali, da je bil po njihovem mnenju Pikalov predlog zakona dober. Pridružili so se kritiki na račun ARRS. Tomaž Lisec se je zavezal, da se bo pri dr. Mirjam Bon Klanjšček pozanimal, ali in kdaj namerava sklicati sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino – po njegovem mnenju bi morala ta biti še pred poletjem, kot gostje pa bi morali biti povabljeni tudi predstavniki OO.

Organizacijski odbor Shoda za znanosti na sestankih s poslanskima skupinama SD in ZL

Dvanajst članov Organizacijskega odbora (OO) se je danes, 1. junija, v prostorih Državnega zbora sestalo s poslanskima skupinama Socialnih demokratov (SD) in ZL (Združena levica).

Na delovnem sestanku s poslansko skupino SD, ki je potekal med 10. in 11. uro, so raziskovalke in raziskovalci predstavili težave, ki pestijo znanost v Sloveniji, svoje videnje, kako jih rešiti, poslancem Janku Vebru in Mariji Bačič. Prisoten je bil tudi dr. Jernej Pikalo. Vsi trije so zatrdili, da se strinjajo z vsemi izrečenimi zahtevami in predlogi.

Malo čez 11. uro se je začel sestanek s poslansko skupino ZL, ki so jo zastopali poslanec Miha Kordiš, sekretar Matej Kolenc in strokovni sodelavec Boštjan Remic. Raziskovalcem in raziskovalkam iz OO so zagotovili, da njihova stranka je in bo podpirala znanost. Izrekli so tudi zavezo, da je ZL pripravljena aktivno sodelovati v procesu prizadevanj, da se znanosti v družbi da mesto, ki si ga zasluži.

Sestanek Organizacijskega odbora Shoda za znanost z dr. Milanom Brglezem, predsednikom DZ RS, in Mirjam Bon Klanjšček, predsednico Odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino

Danes, 30. maja, ob 8.30 se je Organizacijski odbor Shoda za znanost (v nadaljevanju OO; v sestavi: Sabina Autor, Aleš Vaupotič, Jože Pungerčar, Nataša Zabukovec, Jana Šimenc, Marina Lukšič Hacin, Boštjan Nedoh, Janez Pirc, Ana Rotter, Oto Luthar) sestal s predsednikom DZ in predsednico Odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino.
Člani OO so jima predstavili težave, s katerimi se soočajo pri svojem znanstveno-raziskovalnem delu; od preobilice administrativnega dela, ki se zajeda v raziskovalno delo tako časovno kot finančno; do problematičnosti tematske razpršenosti in prekarizacije raziskovalnega dela; prenizko ovrednotene raziskovalne ure, stihijske tržne naravnanosti, nerednosti razpisov ARRS; odsotnosti stabilnega financiranja; zmanjševanja sredstev za znanost od osamosvojitve naprej, bega možganov … do tega, da nas po desni prehitevajo nekoč manj razvite države, ki so medtem ugotovile, da je družba znanja edina oblika sodobne družbe, na podlagi katere se lahko gradi prihodnost in razvoj držav.
Predsednik DZ dr. Milan Brglez je izpostavil, da razume položaj raziskovalcev ter da se strinja, da je ta nezavidljiv, sočasno pa je poudaril, da bi morali tudi na Slovenskem spoznati, da moramo svoje primerjalne prednosti graditi na znanju. To bi seveda morali odsevati tudi proračunski in drugi dokumenti, čemur pa – tudi zaradi preteklega neproduktivnega in nebrzdanega trošenja za napačne zadeve – nismo priče. Dr. Brglez je tudi poudaril, da je njegova želja, da bi pristojno ministrstvo še v tem mandatu pripravilo sodoben zakon o raziskovalni dejavnosti, ki ga ne samo znanstvena skupnost, ampak tudi država nedvomno potrebuje. Sočasno pa je poudaril, da se je treba zavedati, da kot predsednik Državnega zbora ne drži v rokah škarij in platna, lahko pa skuša ključne deležnike povezovati in zbližati. To bo naredil tudi v tem primeru, znotraj svojih pooblastil.
Dr. Brglez je še pojasnil, da so znanost in raziskave nadpolitične, kar pomeni, da bi tu moralo obstajati široko soglasje. Sam da se bo vseskozi trudil v smeri pridobivanja karseda največjega soglasja za prepotrebne investicije v to področje. S predsednico Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino sta tudi potrdila, da bi bilo morda smiselno o pomenu znanosti ozavestiti tudi širšo javnost, zato sta predlagala, da bi se v tem oziru sestal pristojni odbor DZ in opravil temeljito (apolitično, a stroškovno) razpravo o potrebah in prihodnosti slovenske znanosti in raziskovanja.
Po končanem sestanku se je OO ponovno zedinil glede prednostne liste svojih zahtev: zakonodaja o znanosti, zaveza ARRS k rednim razpisom, 40 milijonov evrov za zasilno rešitev in pokritje luknje.
Naslednje srečanje OO bo sredi junija na Kemijskem inštitutu.

Mladih raziskovalcev več le za spoznanje

Ob Shodu za znanost je ministrica za izobraževanje, znanost in šport večkrat poudarila, da je vlada obrnila trend padanja sredstev za raziskovalno dejavnost in da so se ta začela  v letošnjem letu povečevati. A kot vidimo tudi ob nedavno objavljenih rezultatih o številu financiranih mest za mlade raziskovalce, tega trenda raziskovalne inštitucije še ne zaznamo. V letu 2017 je bilo tako odobrenih 177 mest, leta 2016 175, leta 2015 171 in leta 2014 169 mest za mlade raziskovalce, kar ne kaže očitne spremembe na bolje.

Prof. dr. Gregor Majdič, Veterinarska fakultete Univerze v Ljubljani in Medicinska fakulteta v Mariboru

Po shodu – pohod skozi institucije

Organizacijski odbor Shoda za znanost se zahvaljuje vsem, ki ste včerajšnji shod podprli in/ ali se ga udeležili v živo.

Shod je kot izraz solidarnosti in skupnega izražanja nestrinjanja z raziskovalno politiko uspel, kar nas zavezuje k temu, da spremljamo usodo naših zahtev. Tudi zato bo Organizacijski odbor v skladu z dogovorom s formalnimi predstavniki vključenih ustanov deloval do trenutka, ko bodo stekla formalna pogajanja z Vlado RS oziroma z njenimi predstavnicami in predstavniki. Glede na to bo delo odbornic in odbornikov osredotočeno predvsem na pozive Vladi RS in Državnemu zboru, naj se do zahtev opredeli v doglednem času oziroma naj v doglednem času imenuje kompetentne sogovornike.

V vmesnem času pozivamo vse raziskovalke in raziskovalce, naj nam posredujejo morebitne dodatne predloge za spremembo zakonodaje, načina financiranja ali načina evalvacije predlogov raziskovalnih projektov. Predloge lahko posredujete na e-naslov organizacijski.odbor@marchforscience.si.

Organizacijski odbor bo o dogajanju sproti obveščal medije, sicer pa bodo vse novice v zvezi z našimi prizadevanji dostopne na spletni strani www.marchforscience.si.

Za znanost!

Organizacijski odbor

Ljubljana, 20. aprila 2017